Ojla dobrodošel/a nazaj na mojem blogu. Veseli me, da ga bereš in se ob tem tudi kaj naučiš. Čas je za novo objavo.
Danes se je dogajalo ogromno. Moj dan se je začel že ob 8h, po navadi spim tam do pol 9h-10h.
Zdaj ko še nimam službe. Zbudila sem se in ugotovila, da zunaj pada dež in tako je moj dan postal grozen in še huje je bilo kasneje na nek način je bil dan preklenski.
A se je moj grozen in mučen dan proti koncu spremenil v lep dan. Skratka, ko sem se zbudila sem šla prvo zbudit še mojega očeta in ga nekako prepričala, da gre z mano v trgovino, ker namreč doma ni bilo kruha in posledično niti zajtrka. V trgovini je bila prva preklenska stvar namreč crknila je oz. blagajna ni zaznavala kartic jaz pa gotovine nisem imela pri sebi. Zato je namesto mene plačal oči.
Mislim, da sem ga zato mogla zvleči z mano v trgovino hihi, sem pa res malo zlobkana. Potem sem prišla domov in malo razlišljala ali bi šla kar v mesto ali pa bi počakala še tisto uro, ki mi je ostala, da bi nujno mogla it v mesto. Odločila sem se da, kar grem v mesto in bom že nekaj počela. Šla na kavo ali kaj podobnega. Tako sem z veliko hitrostjo prišla v mesto in seveda nisem vedela kam naj se dam.
Kmalu sem pomislila, da grem lahko v dom za opokojence, tam sem namreč dve leti nazaj poleti opravljala prostovolno delo. Ko sem prišla tja so me bili seveda vsi zelo veseli in tako tudi jaz. Tam sem ostala kako uro potem pa sem se odpravila proti zavodu, ker me je čakalo novo presenečenje.
Pred vhodom sem srečala svojo bivšo sošolko iz osnovne. S katero sva si bili takrat na bojini nogi, danes pa se je to izkazalo za bolj kot ne neko obdobje. Med nama ni nobenih zamer več. Mislim da se bova še dosti pogovarjali. Potem sem s prijateljico odšla v Hofer in v smeti vrgla svoj preklenski dežnik in seveda pozabila kupiti novega.
Potem sem šla na bus in domov. Doma pa me je čakalo super kosilo čufti, ki jih nisem jedla že 100 let. Kmalu po kosilu se je pri nama z očijem oglasil sosed, ki je hotel podpis, da lahko vleče kabel od nas do njih, da bo imel svoje športne programe na tv. Ja res je neumno in ne zdi se mi prav. (Kaj o tem misliš ti pa napiši v komentar) Nato pa je bilo skoraj konec dneva in se ni dogajalo več nič posebnega.
A se je moj grozen in mučen dan proti koncu spremenil v lep dan. Skratka, ko sem se zbudila sem šla prvo zbudit še mojega očeta in ga nekako prepričala, da gre z mano v trgovino, ker namreč doma ni bilo kruha in posledično niti zajtrka. V trgovini je bila prva preklenska stvar namreč crknila je oz. blagajna ni zaznavala kartic jaz pa gotovine nisem imela pri sebi. Zato je namesto mene plačal oči.
Mislim, da sem ga zato mogla zvleči z mano v trgovino hihi, sem pa res malo zlobkana. Potem sem prišla domov in malo razlišljala ali bi šla kar v mesto ali pa bi počakala še tisto uro, ki mi je ostala, da bi nujno mogla it v mesto. Odločila sem se da, kar grem v mesto in bom že nekaj počela. Šla na kavo ali kaj podobnega. Tako sem z veliko hitrostjo prišla v mesto in seveda nisem vedela kam naj se dam.
Kmalu sem pomislila, da grem lahko v dom za opokojence, tam sem namreč dve leti nazaj poleti opravljala prostovolno delo. Ko sem prišla tja so me bili seveda vsi zelo veseli in tako tudi jaz. Tam sem ostala kako uro potem pa sem se odpravila proti zavodu, ker me je čakalo novo presenečenje.
Pred vhodom sem srečala svojo bivšo sošolko iz osnovne. S katero sva si bili takrat na bojini nogi, danes pa se je to izkazalo za bolj kot ne neko obdobje. Med nama ni nobenih zamer več. Mislim da se bova še dosti pogovarjali. Potem sem s prijateljico odšla v Hofer in v smeti vrgla svoj preklenski dežnik in seveda pozabila kupiti novega.
Potem sem šla na bus in domov. Doma pa me je čakalo super kosilo čufti, ki jih nisem jedla že 100 let. Kmalu po kosilu se je pri nama z očijem oglasil sosed, ki je hotel podpis, da lahko vleče kabel od nas do njih, da bo imel svoje športne programe na tv. Ja res je neumno in ne zdi se mi prav. (Kaj o tem misliš ti pa napiši v komentar) Nato pa je bilo skoraj konec dneva in se ni dogajalo več nič posebnega.
Tako, da je s tem konec današnje objave vem da si užival/a. Vem, da si od nje veliko odnesel/a, ker sem tudi jaz, zato vem da ti bo v veliko podporo in še večjo pomoč. Če pa tebe še kaj zanima pa le z besedo na dan z veseljem ti odgovorim. Hvala, ker si bral/a mojo objavo veseli me, da ti je všeč. Bila bi vesela kakega komentarja hehe. Lepo se imej se beremo naslednjič hehe.
Karin Boom
Kje me še lahko najdeš:
Ig: Karin bum ali pa hobiji_blog
Fb: Karin boom
Snep: Karinlove33
Spletna stran fb: hobiji blog
Komentarji
Objavite komentar