Ojla dobrodošel/a nazaj na mojem blogu. Veseli me, da ga bereš in se ob tem tudi kaj naučiš. Čas je za novo objavo.
Zagotovo te je bilo kdaj česa strah. Imam prav kaj ne. Ne boš verjel/a a tudi mene je velikokrat strah. Celo tako zelo, da se s tem strahom najraje nikoli ne bi spopadla. Najraje bi se pretvarjala, da ga ni in ne obstaja. Nikoli si nisem mislila, da se bom lotila spopasti s svojim največjim strahom, kar sem jih imela.
Ta moj največji strah je nekoč bil nastopanje pred razredom, publiko,...Skratka kjer koli sem mogla nekaj povedat takrat sem se zjokala in dejansko nisem mogla odpreti ust. Ja res je zjokala sem se lahko pred celim razredom samo zato, da mi ni bilo treba povedati nič. Poglej me sedaj že 5 leto sem v gledališču in hodim celo po svetu ter neznansko uživam. Ob tej priložnosti ti lahko povem še zgodbo kako to, da sem pristala v gledališču, če sem imela tako veliko tremo.
Začelo se je v 1 letniku na začetku leta, ko sem nekako ugotovila, da tako ne gre več naprej. Ne morem večno jokat pred razredom. Tega sem resno imela dovolj. Zato sem se odločila, da to spremenim in ni trajalo dolgo, ko je v moj internat prišlo vabilo. Iz nekega gledališča v Ljubljani so vabili nove člane.
Takrat sem si rekla grem pogledat kaj bo in kako je tam, da vidim njihov način dela. Prišla sem v tisto gledališče v "predsobo" njega tam so bili kavči in tako je bilo lepo. Lahko bi rekla, da celo čarobno. Bila je tudi zima mogoče ravno zato še toliko bolj. Zares sem se zaljubila v ta kraj nekako me je prevzel. Ko pa sem videla še dvorano sem obnemela bilo res bolje, kot sem si kdaj lahko predstavljala.
Tako sem se odločila, da se soočim s tem največjim strahom. In sem tudi se ja trajalo je eno leto, da sem se navadila in mi je le uspelo. Premagala sem svoj največji strah. Zelo sem ponosna nase. ( več o gledališču in temah, ki sem jih imela in podobno pride v naslednjem letu)
Tudi tebi, ki to bereš priporočam, da si za svojo božično zaobljubo( kmalu pridejo nasveti) daš izziv in se soočiš z enim izmed največjih strahov verjemi mi, da mi boš bil/a zelo hvaležen/a. Jaz sem bila sama sebi. Še danes imam kaj pa kdaj tremo a ne tako veliko, kot takrat.
Tako sem prišla do konca današnje objave. Vem, da si od nje veliko odnesel/a, ker sem tudi jaz, zato vem da ti bo v veliko podporo in še večjo pomoč. Če pa tebe še kaj zanima pa le z besedo na dan z veseljem ti odgovorim. Hvala, ker si bral/a mojo objavo veseli me, da ti je všeč. Bila bi vesela kakega komentarja. Lepo se imej se beremo naslednjič hehe.
Karin Boom
Kje me še lahko najdeš:
Ig: Karin bum ali pa hobiji_blog
Fb: Karin boom
Snep: Karinlove33
Spletna stran fb: hobiji blog
Komentarji
Objavite komentar