Danes ti bom povedala, kako je potekal moj izlet v Ljubljano za nekaj ur.
Dan se je začel že okoli pol sedme zjutraj, ko sem se zbudila, uredila in me je oči odpeljal do postaje.
Tam sem skočila še po zajtrk in ga pospravila v torbo. Končno je bil čas odhoda. Ko smo prišli do Škofljice (no malo pred njo) smo naleteli na zastoj. A nas to ni ustavilo, da bi v Ljubljani šli na turistični vlakec (odhod je bil ob 9:30).
Ko smo končno prispeli do vlakca, smo šli kar noter (seveda po plačilu vožnje), v njem smo čakali 30 min. Nekaj ni bilo v redu z elektriko v njem (pravijo, da se je to zgodilo prvič). Med čakanjem pa smo na starem trgu v Ljubljani opazovali psa, ki je kakal na pot (nima veze z ničimer mi, je bilo pa res zanimivo, da je kakal na beton namesto na travo).
Po 30 min čakanja smo odšli do voznika in mu rekli, da nimamo več časa in da bi radi denar nazaj. Seveda nam ga je brez obotavljanja vrnil in se opravičil za nastal kaos.
Odločili smo se, da gremo nekam na kavo in smo šli do kongresnega trga v Zvezdo. Tam sem končno lahko ponudila in razkrila svoje presenečenje. (že med pogovarjanjem o ideji kam bi šli sem, želela iti na Nebotičnik (saj sem tam delala 2 meseca, kot že veš, ali me spremljaš že 2 leti) Tam imajo res dobre piškote, ki se brezplačno dobijo zraven kave in jaz imam zanje celo recept (ki je tajen in ga ne smem povedati naprej)). Tako sem lahko povedala, da nisem bila vesela, ker ne gremo na nebotičnik in sem seveda tudi pozabila na visoko ceno kave. Pravijo, da so bili piškoti res fantastični.
Kmalu pa sem dobila hladen tuš. Med sedenjem v Zvezdi me je namreč klicala moja mami in mi povedala novico, ki mi je nekoliko pokvarila res krasen sončni dan. Kljub novici pa se nisem pustila motiti in sem o tem razmišljala po tem ko sem prišla domov.
Novica je bila, da je ponoči iz 2.6.2021 na 3.6.2021 za vedno zaspal moj dedi (prvič lahko govorim o smrti nekoga, ki sem ga poznala in, je del moje družine sedaj imam izkušnjo s tem. Pogreb je bil včeraj 7.6.2021 ob 15h. Na njegovem pogrebu pa je imel častni govor celo sam župan Litije. Prisotni pa sta bili tudi dedijevi sestri mlajša in starejša (mami pravi, da če bi za to izvedel dedi, bi, pobegnil iz svojega pogreba, saj ju je baje zelo sovražil. Mami tudi pravi, da je jokalo tudi nebo saj je padal dež). Govori pa se tudi, da je babi najbolj srečna vdova vseh časov (to bi lahko poimenovala teorije zarote moje družine). Če bi rad/a slišal/a še kakšno piši v komentar!!!
Potem smo za skupinico, s katero sem šla v Ljubljano, šli na kosilo, ker sem seveda mogla rovstat mojega dedija. (tudi sama ga nisem marala, ker je uničil vse, kar se je uničiti dalo, čeprav se mu nikoli nisem dala).
Po kosilu sem jaz in še dve odšli še v Supernovo v Rudniku, ker smo si lahko končno ogledali novo parkirno hišo. Po nakupovanju pa smo odšli domov.
Ko sem prišla v mesto, sem šla z očijem še na eno ledeno kavo v čast svojemu dediju. Med tem sem še vsem, ki jim nisem povedala, da sem izgubila dedija, povedala, da ga ni več in tako se je moj dan tudi končal.
Slik na žalost nimam, je, bilo pa kljub vsemu zelo zanimivo.
Se beremo spet čez nekaj dni.
Komentarji
Objavite komentar