Živijo vem, da sem rekla, da se selim drugam. Stvar je taka, da se na wordpress ne znajdem in nihče mi ne pomaga oz. noče pomagati zato sem se odločila. Da ostanem tu še nekaj časa. Vmes bom skušala najti način da obdržim vsaj doumeno, če imaš s tem izkušnje bi bila zelo vesela pomoči.
Kot veš bo kmalu blogmas zato nimam časa, da se ukvarjam z temi stvarmi mogoče bo čas kdaj drugič in to ni bil primeren čas.
Želim si, da bi lahko ostala tu ker sem dela tu vajena in ne rabim dodatne pomoči na wordpress pa sem jo skoraj ves čas. Enostavno je bilo preveč zame in sem se danes tudi zlomila in rekla dost je grem nazaj sem, kr se tu počutim bolje če ne bom mogla služiti z blogom bom pa kako drugače.
Bloganja ne bom nikoli pustila. Tudi, če od tega nikoli ne bom imela nič še ne pomeni, da bom zato končala z njim.
Veliko mi pomeni to je kot sanje za katere se je treba boriti in ta tud je vsekakor vreden tega.
Saj bi še kaj povedala ampak nimam več besed zmanjkalo jih je zato bom tu zaključila svoj monolog in začela pisati blogmas. Ki bo letos še posebej pester in upam da boljši kot prejšnja leta.
P.s: To je najkrajša objava v zgodovini mojh objav!!
Mavrična Eva
Komentarji
Objavite komentar