To objavo bo napisala, kar moja mami, saj ima danes rojstni dan! Zato ji dam čast, da sama napiše objavo.
Pa začnimo razmišljati.
1. Dobila sem zelo veliko denarja, ki sem ga v glavnem porabila za kupovanje šminke ali make upa zase ter za sladkarije. Najbolj zanimivo pri vsem temu je da me do zdaj nikoli ni nobeden spraševal, koliko so mi stari starši dali denarja ali dinarjev. V tistem času smo bili še v Jugoslaviji. Za denar pa smo uporabljali dinarjev.
2. Tukaj bi lahko dala zbiranje plišastih igrač v naravnih barvah. Pogoj pa je bil, da so morale biti vsaj velike nekaj cm. Hotela sem imeti celo zbirko teh igrač, a se mi je na koncu vse pokvarilo, saj sem v tistem času postala še bolj starejša k0t sem bila prej. Za nameček so to lovilci prahu.
3. Najbolj mi je s spominu ostal fotoaparat Dawnhill ali nekaj podobnega. Zelo sem se ga želela in ko sem ga dobila sem se v hipu zjokala, ker sem ga bila tako vesela, da sem ga sploh dobila. Od takrat naprej sem bila do danes skozi v stiku s fotografijo.
4. To je bilo v internatu od moje hčere v Ljubljani. Ker smo imeli starši v tistem tednu delavnico za starše, mi je hčerka zrihtala borovničev muffin. Samo jaz v tistem trenutku se nisem vedela, da ima ona vmes svoje prstke. Tako je ona povedala svoji vzgojiteljici v internatu, da ravno tisti dan imam rojstni dan. Če se prav spomnim sem bila takrat stara 46 let oziroma blizu 50 let. Ko smo starši prišli v sobo za seje sem v ozadju videla Marinček, a sta mi ga vzgojiteljici vseskozi skrivali pred mano. Ko pa je ena od vzgojiteljic začela temo, kaj si želimo oziroma kaj se razveselimo je na koncu s svojo zvijačo speljala tako da je pred mano postavila borovničev mafinček s svečko, ki sem jo mogla s svojo sapo ugasniti. V tistem so mi zapeli pesem Vse najboljše in ena od vzgojiteljic me je slikala z njim. Jaz pa sem bila v tistem bila seveda zelo presenečena, saj nisem pričakovala, kako da onidve vesta kdaj imam rojstni dan. Ko je prišla hčerka k nam na obisk, mi je povedala, kakšno presenečenje mi je ona pripravila na delavnici za starše, ki je bila v tistem dnevu. To delavnico smo starši imeli med šolskim letom vsak mesec, da smo se kaj naučili v zvezi z vzgojo svojih otrok in tudi kaj odnesli od tam. No, Marinček s svečko je šel potem z mano domov. Ker pa jaz rada delim, kar dobim sem ga tudi mami ponudila. Na koncu sva ga dali na pol in pojedli. Moram pa priznati, da je bil kar nasilen za jesti. Sliko ,ki so me slikali z tem borovničevim mafinčki in svečko pa imam še danes obešene pod neko sliko v spalnici, da me spomni na ta moj rojstni dan, ki sem ga nepričakovano praznovala v internatu v Ljubljani.
Ostalih daril se pa ne morem spomniti, pa čeprav imam malo več kot 50 let.
5. Kar se tiče mojega rojstnega dneva je pa takole, ker sem ena od redkih, ki ga imam bolj proti koncu leta oziroma 6 dni pred Božičem. V mojem otroštvu smo ga praznovali. Ampak včasih ali skoraj v večini smo ga takrat združili z prihajajočim Novim letom. Tako, da mi ni bilo treba dati več daril kot samo za rojstni dan. Takrat se nismo poznali Božička. V Miklavža pa tudi nisem verjela, ker nisem nikoli šla v našo cerkev. Oče je bil komunist in ni šel nikoli v cerkev. Pravzaprav ti niso smeli iti. Danes bi se temu rekli, da bi bili v dveh strankah.
Za konec pa še ena anekdota, ki se je spomnim iz otroštva.
Z mami sva velikokrat šli z vlakom v Maribor k njeni mami in očima. Takrat so vozile se parne lokomotive oziroma na drva. Vagoni pa so bili takšni, da si se zibal sem in tja. Po navadi pa je vlak peljal direktno iz Litije v Maribor brez preseganja. Danes je treba seveda v Zidanem Mostu prenesti. In te lokomotive so tisti svoj dim puhale direktno mimo oken, ko sem jaz hotela pogledati pokrajino, ki sem jo občudovala. In takrat je tisti dim sem mimo okna, tako, da nisem na mojo žalost nič videla ven. In jaz ne bi bila jaz, če ne bi mami rekla, da naj umakne tisti dim, da bom kaj videla ven. Njen odgovor je bil, da ga ne more umakniti, ker je od lokomotive. Jaz pa v jok, tako da me je na koncu morala miriti.
Tako moja mami je danes dopolnila 56 let. Svojih let nikoli ni skrivala, zato jih tudi jaz ne bom!
To je bilo za danes vse se beremo spet jutri!
Komentarji
Objavite komentar