Danes 1 nov del Življenje na samem. Kolegica je malo prenovila zgodbo zato bom začela od začetka. Skratka zgodba je super, zato jo moreš nujno prebrat!
PSIHIATRINJA 1. Poglavje
Danes je prvi dan obiska pri psihiatrinji. Prijavila sem se, ker sem potrebovala pogovor, da se lahko nekomu izpovem in psihiatrinja je bila še najboljša ideja. Trenutno živim z mamo, mama pa ima novega partnerja. In z nobenim od njiju se ne razumem. Pogovarjamo se samo takrat, ko je kaj res nujnega. Sem edinka in moja starša sta ločena. K očetu grem enkrat na mesec, a tudi z njim se ne razumem prav dobro, on ima tudi novo partnerko. Mami in partner živita v stanovanju, kjer smo prej še vsi trije živeli. Potem, ko sta se starša ločila je oče šel živeti k mami. In takoj zatem je pripeljal novo žensko. Enako je naredila tudi mami. Noben me ni vprašal po mnenju, kako se mi zdi, da imata nove partnerje. A zdaj sem se že navadila na to. Komaj čakam, da si dobim stanovanje in da se bom lahko preselila na svoje, ker ne prenesem več tega, da sem kot duh pri enem in drugem staršu.
Po kosilu, ki sem si ga sama pripravila sem šla v sobo in odprla računalnik. Začela sem brskati po internetu za stanovanje. Zadnje dneve se je mama začela prav nesramno obnašati do mene, nonstop se pritožuje in dere name, ker nič ne delam po stanovanju in da sem cele dneve samo v sobi zaprta.
Po dobrih dveh urah gledanja v računalnik sem dobila eno primerno stanovanje zame. V telefon sem si vpisala telefonsko številko od te gospe, ki ga oddaja. Pogledala sem še fotografije stanovanja in je res lepo stanovanje in izgleda primerno zame. Si bom morala še poiskati službo, da bom lahko potem plačevala položnice in da si bom lahko kupila opremo za stanovanje.
Ura je bila štiri in odločila sem se, da bom poklicala lastnico tega stanovanja, da jo vprašam glede stanovanja. Z lastnico smo se zmenilo, da se dobive jutri zjutraj.
Šla sem v kuhinjo pogledati, če je mami tam.
“Jutri zjutraj grem pogledati stanovanje.” ji povem.
“Aja? Kako pa to? Kaj ti ne odgovarja več živeti tukaj?” se jezno odzove.
“Želim živeti sama. Samo to je.” odgovorim.
“Kot želiš.” osorno odgovori.
“In zame ni treba nič kuhati.” ji še povem.
“Madona, smo pa našpičeni.” pritrdi.
“Ja smo.” odgovorim.
Obrnila sem se in šla nazaj v sobo. Usedla sem se k pisalni mizi in na računalniku sem začela gledati za službo v okolici stanovanja. Seveda, prvo morem dobit stanovanje.
Objava je v sklopu Čas za vas, kar pomeni, da lahko tudi ti napišeš objavo zame na katero koli temo. Samo kontaktiraj me preko družbenih omrežij in to je vse. Se bereva spet čez 4 dni.
Komentarji
Objavite komentar