Letos sem se odločila, da si ne bom dala ciljev za prihodnost oz za leto 2025. Kot prvo nikoli jih ne izpovnim, ker pozabim nanje, kot drugo pa sem nekje prebrala, da ne bi smeli o tem govoriti.
Zato si bova danes pogledali/a kako bi bilo, če cilji ne bi obstajali?
Ja sedaj si misliš bil bi kaos, potem bom padel/a letnik, ne bom rabil/a nič početi?
Ne to ne pomeni tega pomeni samo, da jih nimaš bolj v smislu, da vidiš kam te življenje samo pelje oz ponese torej, da slediš sanjam. Torej, da delaš, kar ti paše in kako ti bo. Nekako bi rada, da uživaš v sedanjosti, sedanjem trenutku, ker to je bistvo, da se ne sekiraš za prihodnost. Verjemi vse bo v redu! Vedno je! Že dejstvo, da ne umreš je fantastično!
Pa tudi cilji: Kaj ti res dajo?
Motivacijo?
Meni ne dajo motivacije, ker na njih pozabim in jih celo leto niti ne povoham! Nekatere reči rabijo svoj čas! Ne smemo ga prehitevat, moremo uživat v sedanjem trenutku!
Sama se ne sekiram za to kaj bo jutri ali kaj bo čez 2 dni vseeno mi je se pa sekiram kaj bo čez nekaj ur ali min. Pa vseeno se potrudim kljub temu uživat v življenju. Ker se tako bolje počutim. Vedno preživim tudi, ko se nečesa res bojim in vedno se dobro izzide, tudi ko se ne.
Na kratko meni cilji ne dajo ničesar! Zato o njih ne bom več govorila. Razen v taki obliki, kot govorim danes.
Kaj pa ti misliš je bolje biti z cilji ali brez njih? Zapiši v komentar!
Za še več take vsebine se naroči na novice in boš tako dobil/a vsako objavo blogmasa v svoj nabiralnik na gmail. Zato ne pozabi kliknit na naroči se! Se bereva spet jutri!
Komentarji
Objavite komentar