Naslov bi moral biti kako sem sama sebe odpustila v prvi službi. Zakaj? Ker sem takrat delala preko študenta. In prva služba res ni bila zame, ker je bila resnično obupna. Imela sem malico, ki sem si jo morala prinesti sama imela sem samo 30 minut počitka in nekako sem šla delati ravno, ko je v internat prišlo kosilo, kar pomeni, da sem bila od zajtrka do okoli 5ih popoldne lačna in delati sem začela ob 12h in še to na hladnem. Neke sendviče in ves čas sem se nekaj pritoževala in ni bilo prav.
Pa je 3 dni po mojem prihodu to izvedel šef, ki mi je lepo povedal: Veš, če ti kaj ne paše lahko greš. In tako sem mu dala tisto napotnico za plačilo (za katerega mi je res bilo vseeno ali ga dobim ali ne) se preoblekla in odšla. Nikoli več me niso videli.
V internatu pa sem seveda dobila prve batine (kritiziranje zaradi tega, ker sem sledila srcu). rekli so mi zakaj za vraga si odšla? In kdo ti bo sedaj služil kruh kako boš živela. Dobesedno me je tista vzgojiteljica spravila v jok in res slabo voljo, da sem se na koncu počutila, kot kup gnoja, ki ne bi smel več obstajati, ker ne bo počel teh stvari, ki jih noče samo za denar.
Res bi mi bilo veliko bolj všeč, če bi rekla: Ja no pa kaj to ti ni bilo všeč boš pa našla kako drugo službo, ki ti bo bolj všeč. Oz se boš tam bolje počutila.
No nekega dne mi je druga vzgojiteljica rekla naj dobim službo, ki mi jo je ona določila in rekla, če jo dobiš ti verjamem, da si boginja sreče. Seveda službe nisem dobila, ker si tega z vsem svojim srcem nisem želela. In ja nikoli mi ni verjela, da sem boginja sreče pa so se vedno, ko sem bila zraven dogajale nemogoče in nepojasnjene stvari. Jaz sem vedno dobila, kar sem hotela (s srcem!) ni delovalo, če je to nekdo drug hotel zame.
To je bila zgodba o tem kako sem zapustila oz odpustila sama sebe in pobegnila. Za še več take vsebine se naroči na novice, se bereva spet jutri!
Komentarji
Objavite komentar