Danes ti bom posredovala verzijo izgubljenega poglavja, napisano v slogu in dolžini, ki je podobna poglavjem v Malem princu, ki jo je zame napisala umetna inteligenca. Ampak morem povedati, da tega poglavja ni v originalni verziji malega princa! Kasneje ga je avtor izbrisal, zato sem se odločila, da bo sedaj to poglavje, ki je meni resnično pomembno dostopno vsem. Avtor pa je bil mnenja, da to poglavje nima pomena zato ga je odstranil. Tu je izgubljeno poglavje:
Mali princ je nadaljeval svoje popotovanje in kmalu naletel na trgovca, ki je sedel za preprosto leseno mizo sredi puščave. Na mizi so bile razstavljene drobne, sijoče tablete, ki so se lesketale v žarkih sonca. Trgovec je bil zaposlen s čiščenjem majhnega zrcala, zato sprva sploh ni opazil princa.
"Dober dan," je pozdravil Mali princ.
"Dober dan," je odgovoril trgovec, ne da bi dvignil pogled.
Princ je stopil bližje in z zanimanjem opazoval tablete. "Kaj prodajaš?" je vprašal.
"To so posebne tablete," je rekel trgovec ponosno. "Ena tableta na dan in nikoli več ne boš žejen."
"Nikoli več ne bom žejen?" je začudeno ponovil Mali princ.
Trgovec je prikimal. "Tako je. Predstavljaj si, koliko časa lahko prihraniš. Vsak dan prihraniš 53 minut, ker ti ni treba iskati vode ali piti."
Mali princ je nekaj časa molčal in opazoval tablete, ki so ležale v majhnih škatlicah. Zdelo se mu je, da tablete niso nič posebnega – le drobni, sivi koščki, ki jih je trgovec ovijal v svetleč papir. Končno je vprašal:
"In kaj naj storim s temi prihranjenimi 53 minutami?"
Trgovec je začudeno dvignil pogled. "Lahko jih porabiš za karkoli želiš! Lahko delaš več, lahko zaslužiš več, lahko si bolj učinkovit."
Mali princ je odkimal. "Če bi jaz imel teh 53 minut, bi jih porabil za sprehod do izvira."
Trgovec ga je gledal brez besed. Zdelo se mu je, da princ ne razume prave vrednosti njegovega izuma. Po dolgem premolku je rekel:
"Ampak to je neumno. Zakaj bi porabil čas za sprehod, če ga lahko prihraniš?"
Mali princ je dvignil pogled proti daljnemu obzorju, kjer so se sipine lesketale v sončni svetlobi. Počasi je rekel:
"Mislim, da stvari, ki jih resnično potrebujemo, niso tiste, ki jih lahko kupimo. Žeja ni samo potreba po vodi. Žeja je želja po trenutku – po okusu, po občutku hladne tekočine, ki poteši tvoje grlo. In hoja do izvira je del tega trenutka."
Trgovec se je namrščil. "Mogoče. Ampak odrasli nimajo časa za takšne stvari. Svet potrebuje učinkovitost, ne pa sanjačev, ki se sprehajajo do izvirov."
Mali princ je odkimal in se obrnil proti puščavi. Počasi je stopal naprej in za sabo pustil trgovca s tabletami. Med hojo je tiho rekel sam sebi:
"Odrasli so resnično čudni."
Kaj pa ti misliš je to poglavje resnično brez pomena? Ali bi moralo biti v knjigi? Zapiši na forum ali med komentarje pod to objavo. Ne pozabi se naročiti na novice, saj boš tako na tekočem! Se bereva spet čez 4 dni!
Komentarji
Objavite komentar