Kulturni praznik - Dejstva

 Danes nekaj o praznikih in ker je včeraj bil kulturni praznik je tu nekaj nepoznanih dejstev o njem. 

8. februar – praznik, ki ga večina ne praznuje?

8. februar – slovenski kulturni praznik. Za mnoge le še en prost dan, brez posebnega pomena. Čeprav je posvečen največjemu slovenskemu pesniku, večina ljudi tega dneva ne povezuje s praznovanjem kulture. Zakaj?

Manj znane zanimivosti o Prešernu in kulturnem prazniku

• Prešeren in Matija Čop sta bila nekaj časa sprta
  Matija Čop je bil Prešernov dober prijatelj in mentor, a sta se nekoč sprla, ker je Čop kritiziral Prešernov način pisanja in ga opozarjal, naj se drži bolj klasičnega sloga. Prešeren tega ni najbolje sprejel, zato nekaj časa sploh nista govorila. Ko je Čop tragično utonil v Savi, je bilo Prešernu zelo žal, kar je izrazil v pesmi V spomin Matiji Čopu.

• Julija ni nikoli odgovorila na njegova ljubezenska pisma
  Vsi poznamo Prešernovo neuslišano ljubezen do Julije Primic, a manj znano je, da mu nikoli ni niti odgovorila. Njena družina je bila bogata, on pa reven odvetnik, zato te zveze ni bilo niti v teoriji.

• Prešeren – pesnik in ljubitelj vina
  Prešeren ni bil samo pesnik, ampak tudi velik ljubitelj gostiln. Pravijo, da so mu nekateri gostilničarji dajali brezplačno vino v zameno za pesmi in pohvale o njihovi gostilni.

• Kulturni praznik obstaja šele od leta 1945
  Čeprav danes velja za pomemben dan, včasih ni bil tako samoumeven. Po drugi svetovni vojni so ga uvedli kot način poudarjanja slovenske kulture v Jugoslaviji, a takrat sploh ni bilo jasno, kako bi ga praznovali. Letos mineva že 79 let, odkar ga uradno praznujemo. Zanimivo mi je, da je bila moja babica rojena le leto pred tem, kar pomeni, da v prvih mesecih svojega življenja še ni poznala Prešernovega dneva – danes pa ga že skoraj 80 let praznujemo vsako leto.

Kaj pa drug prost dan, ki ga skoraj nihče ne pozna?

V Sloveniji imamo še en prost dan, ki je povezan s kulturo, a ga skoraj nihče ne opazi – 23. november, dan Rudolfa Maistra. Čeprav je dela prost dan, večina ljudi sploh ne ve, kaj praznujemo. Maister je bil pomemben za slovensko zgodovino, saj je leta 1918 s svojo vojsko zaščitil slovensko severno mejo, a njegov dan ostaja precej neopazen.

Kako ga doživljamo danes?

Večina ljudi ga vidi le kot prost dan. Proslave so dolgočasne in premalo privlačne za mlade. Kultura se danes večinoma seli na internet in družbena omrežja, a tega praznik ne upošteva – zakaj ni več modernih predstavitev Prešerna, zabavnih TikTok izzivov ali interaktivnih dogodkov?

Seveda, nekateri ta dan res izkoristijo za obisk muzejev in kulturnih dogodkov, a večina nas ostane doma. Mogoče zato, ker praznik ni predstavljen na način, ki bi nas pritegnil.

Kaj pa ti? Se ti zdi, da bi morali kulturni praznik praznovati kako drugače?

To je za danes vse. Za še več takih objav se naroči na novice. se bereva spet čez 4 dni.